Že dolgo nisem napisala nič o vrtcu. Po katastrofalnem začetku in par urnem joku Jaše v vrtcu (čeprav je ena vzgojiteljica to potrdila, je druga zanikala da je sploh kaj jokal - ok, to še mi ni danes ni najbolj jasno, ampak ni pomembno), Jaša sedaj uživa v vrtcu, vesel je drugih otrok in pokaže navdušenje. Novembra je po slabem mesecu vrtca (s presledki seveda) zbolel - viroza, vneta ušesa, gripa, spet vneta ušesa, bronhitis.. Ni da ni, imeli smo vse!
Seveda ga nisem dala v vrtec, dokler ne bo popolnoma zdrav. Sproti sva pa očitno v čakalnici pri zdravniku pobirala nove in nove bacile. Ampak ok, to razumem. Kam pa boš peljal bolnega otroka, če ne k zdravniku.
Vsekakor pa ne pelješ bolnega otroka v vrtec! Jaša je sedaj dva tedna v vrtcu. Dva vikenda smo že preživeli doma, saj je Jaša zakuhal. No, ta vikend pa še jaz! Viroza - bruhanje in ostale črevesne motnje. Jaši ni bilo od sobote naprej več nič in je včeraj šel v vrtec.
Do večera je bilo vse ok, ponoči se je spet začelo - bruhanje, driska. Nisem ga uspela več preoblačiti, po sedmih menjanih pižamah, ni bilo več pižam. Vso noč nisem zatisnila niti očesa. In sem razmišljala..
Normalno je, da si otrok mora okrepiti imunski sistem. Normalno je, da otrok ni odporen in hitreje zboli. Tudi razumljivo mi je, da če Jaša doma daje vse v usta, verjetno tudi v vrtcu okusi kaj, kar ni njegovo in je prežvečil že kdo pred njim. Vse to se mi zdi - normalno.
Ne zdi pa se mi normalno to, da starši vozijo v vrtec bolne otroke! Ne, tu pa mi pritisk naraste. Pa ne govorim o rahlem nahodu, ki ga imamo vsi v teh letnih časih. Vsi vemo, da noben starš ne bo dobil bolniške, ker njegov otrok malo smrka.
Načeloma jaz Jaše ne vozim v vrtec, ko pa ga izjemoma prejsnji teden peljem pa naletim na parkirišču na ta prizor.
Deklica in mamica se pakirata iz avta, deklica naenkrat v loku bruha, mamica pa pripomni: "Joj, ne spet!"
Se mi zasmilita - obe! Mamica in punčka. Punčka, ki bruha in mamica, ki najbrž ne bo mogla po opravkih/v službo.
Jaša odide v igralnico, jaz pa se počasi odpravim proti izhodu.
Na hodniku zagledam to isto mamico in deklico, deklica odide v igralnico, mamica pa na vratih pove vzgojiteljici, da je deklica prejšnji dan malo bruhala, ampak nič hujšega. Prosim?! Res?? Prejšnji dan malo bruhala, nič hujšega? No, očitno sem imela sama zunaj pred vrtcem privide.
Draga mamica, če slučajno to bereš oprosti - iz vrtca sem šla s pritiskom kot ekonom lonec, najraje bi šla nazaj do tebe in ti povedala par stvari. Pa nisem, včasih je pač bolje biti tiho in se ne vtikovati v tuje stvari. Še v službi sem cel dan razmišljala o tem.
O tem kako lahko nekdo pelje svojega otroka tako bolnega v vrtec. Ne gre se več samo za tvojega otroka. Gre se tudi za mojega in za otroke vseh ostalih mamic v vrtcu!
Bolni otroci pač ne sodijo v vrtec! Zato je bolan sedaj še moj, zato sem cel vikend bruhala jaz in mogoče še katera druga mama. Ne rečem, da moj otrok malo smrka in gre normalno v vrtec. Ampak vnete oči, bruhanje, driska. To so razlogi zaradi katerih mora otrok ostati doma. Zato, da se pozdravi sam in zato, da ne okuži še drugih.
Tudi jaz hodim v službo in imam obveznosti. Zadnje čase me sodelavci zafrkavajo da imam "štiriurnik" ali pa če sem jih končno le prišla malce pogledat. Tudi moj šef verjetno ne skače od navdušenja, ko gleda moje bolniške liste. In sem ena tistih, ki zelo radi hodijo v službo in imajo radi svoje delo. Ampak na prvem mestu je moj otrok in njegovo zdravje! In tudi zdravje ostalih otrok v skupini. Tudi takrat, ko imam splaniran cel dan, pa se mi zaradi bolezni otroka vse podre. Otrok je prvi! In bolan otrok mora ostati doma!
Ne glede na vse.
In ja, seveda vem, da so prvo leto v vrtcu vsi otroci bolni. Tudi moj.. in da enkrat mine.
Ampak to me je res morilo.. Mogoče zato, ker celo noč nisem spala, mogoče zato, ker pijem že četrto kavo danes in ni učinka.. Mogoče zato, ker ima prijateljica iste probleme in isto mnenje.. Mogoče pa le zato, ker sem mama, ki jo skrbi za svojega otroka in je to morala pač z nekom deliti...
Se beremo,
Nuša ❤
